Isola della ConA - 2. deL

ja..

tokrat bolj na hitro ker se mi res mudi naprej, aaaampak ker sem rekel da cez par dni sledi nadaljevanje je pac treba za vas bralce poskrbeti :D (upam da vas je sploh kaj, z izjemo nekaterih ;) za katere vem da pridno berejo)

najprej se malo zivalic potem na koncu pa se malo "panoramskih"



..polojnik, sem ga kar nekaj casa cakal da se je primajal dovolj blizu (sicer jih je bilo kar nekaj samo kaj ko moj objektiv ne seze tako dalec), ob tem se spomnem kako fino je digiskopikom ko imajo se najveckrat probleme da so preblizu objektu (za razliko od mene ki imam ponavadi problem da sem predalec :D )



evo se gospa (ali mogoce gospodicna) polojnikova..



.. malo polojniske telovadbe



tale, ti. mali dezevnik je meni zelo vsec, (okoli oci ima zanimivo rumeno obrobo), a kaj ko je tako majhen in ga cakas in cakas in cakas,.. (na koncu pa moras se malo pocakat) da pride dovolj blizu



evo, za tega mojstra pa ne najdem imena, sicer sem v bioloskih vodah, vendar so to mikrobioloske vode (beri mikroorganizmi, biokemija, genetika, biotehnologija ipd.) tako da sem na podrocju imen "vecjih" zivali suh.. sicer sem klical kolega in iskal po strani od dopps-a a brezuspesno (imel sem par kandidatov samo raje nisem tvegal napake), ce kdo ve ime, "let him step forward" in naj pove



.. fazan, ko ga je Dan iz avta zapazil (med voznjo po makadamu na drugo lokacijo) smo se po 5 sekundnem odlocanju ustavili in za nasipom splazili nazaj do ptica, nakar fazana ni bilo vec tam, Dan je ze klical na pol pobeglega psa, jaz pa opazim da je sel fazan samo naprej (glede na to da nas ni videl in se je se naprej pasel je prisel zelo dalec), utihnemo in zacenmo skljocati :D ..



na poti nazaj mi se ti galebi niso in niso dali miru, tako da sem se zaradi predolgega razmisljanja moral obrniti in iti malo nazaj, da so se mi lepo po linijah njive poravnali (kdor nima v glavi ima pa v nogah :D )



no verjeli ali ne ko smo iskali bele divje konje in hodili po Vrocini (z veliko zacetnico) proti koncu rta in edino kar je bilo se podobno konjem (v narekovajih) so bile kravice, in ta 2 sta ali mislila da so to beli divji konji, ali pa so se jima krave zdele tako zanimive da sta se zraven fotografirala (!?!?!), ... za zraven se to ograde za te "cudne bele konje" nimajo odprtih normalnih vrat ampak zelo zelo ozke prehode (tako da kaksna anoreksicna pred bikom bezeca manekenka se pride cez brez problema) skozi katere smo jaz, moj ogromen nahrbtnik in moje ogromno stojalo (ni se mi ga dalo konstantno dajati skupaj in spet narazen) prisli z obilico truda in dobre volje (volja je hitro pojemala in se spreminjala v jezo na "projektante vrat"), no ko sem se enkrat nerodno zataknil v bodeco zico, hkrati pa sotjalo brcnil z nogo, tako da me je na vrhu zelezo z vpenjalne glave udarilo cez ustnico v zobe sem imel vsega zadosti in kar plezal cez z verigo zaklenjena vrata, ko je prevec je prevec..



..odsli smo na drugi konec kjer nas je med trsticjem pricakala pocasi premikajoca jadrnica,.. kar zanimiv prizor



.. videli smo tudi srnjacka, kar nekaj casa je gledal potem pa le odskakal naprej v mocvaro



.. dokaz za ukrivljenost zemlje... :D, ce bi imeli v starih casih sirokokotne objektive ne bi nikdar trdili da je zemlja ravna plosca..



.. ker so te brvi ze precej poslikane (mislim da je bila na Slofoto 1 varianta celo fotografija tedna) sem se odlocil da bom dal gor samo to slikico, ker je ze gor nas cetrti clan odprave jazbecar Ari oz po domace Boxi, revez je moral tukaj pozirati, da so bile slike vsaj malo drugacne od tisocev ze obstojecih



..se 1x Ari v malo bolj podaljsani verziji sredi vikendaske vasice ob Soci



.. za konec se 1 soncni zahod, oz soncna kroglica, bila je precej velika, za obzorje je pa sla tako hitro da sm ozadnjih 300m pretekli da smo jo se ulovili nad crto :D

tako hitim naprej,..